SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA ŠOLA POSTOJNA

VTISI Z EKSKURZIJE

Z nadarjenimi učenci smo se v četrtek, 19. septembra, odpravili v Postojno. Letos se nismo odpravili v Postojnsko jamo, ampak smo odšli v Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo. Ko smo prispeli, smo odšli v dijaški dom, kjer so nas dijaki smešno gledali. Tam smo imeli malico in se razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla v gozdarsko učilnico, druga pa v učilnico na prostem.

V prvi skupini nam je profesor pokazal opremo, ki je potrebna za gozdarje. Povedal nam je tudi za gozdarska tekmovanja, ki so potekala vsako leto. Tako nam je tudi ena od učenk pokazala, kako poteka ena od nalog pri tekmovanju in sicer menjava verige na motorni žagi. Tam smo bili približno dve uri. Ob koncu ure nam je profesor dejal, da ima za nas presenečenje. Vsi smo bili začudeni in se spraševali, kaj je to. Nato smo odšli za njim na kraj presenečenja. Prišli smo v neko garažo in ostali smo sami, ko smo kar naenkrat zaslišali traktor.  Seveda pa to ni bil navaden traktor, temveč gozdarski traktor. Nato so se nekateri peljali z njim. Na koncu smo se zamenjali z drugo skupino.

Tako so potem bili oni na toplem, mi pa na mrzlem zunaj. Profesor nam je rekel, da je Postojna najhladnejše mesto, zato smo komaj čakali, da gremo noter na toplo. No, da vam povem, kaj se je dogajalo pri nas. Najprej smo se pogovarjali, kako onesnažujemo svet in da je vedno več plastike. Zato je profesor rekel, da naj se javi tisti, ki bi rad bil predsednik sveta. Nihče se ni hotel javiti, zato je profesor sam izbral enega, ki je predsednik, in dva, ki sta postala pomočnika predsednika. Nato nam je dal navodilo, da moramo v 15 sekundah razmisliti, kaj bi naredili za to, da ne bi bilo več umazanije ter plastike. Imeli smo premalo časa za razmislek. Ko smo s tem končali smo odšli na drugo mesto, in sicer do drevesnega štora. Profesor je dejal, da naj se ne dotikamo tega štora in oddaljeni moramo biti  največ 1,5 metra. Postavili smo se okoli štora. Profesor nam je povedal, da lahko gre samo on tako blizu štora. Nato smo se prestavili k drevesu po imenu jesen. Temu drevesu smo se lahko približali. Ob koncu smo odšli v učilnico, kjer smo imeli še malo predavanja o naravi.

Na koncu smo imeli še eno malico, se poslovili in odšli proti OŠ Majšperk. Vsi smo zelo uživali in se imeli lepo. Hvala učiteljicam za tako lep izlet.

                                                                              Lea Potočnik, 7.a